S transfuzijami krvi se v svetu letno reši milijone človeških življenj. Če varnost krvi ni zagotovljena, lahko ob prejetju transfuzije tvegamo okužbo s HIV.

V večini razvitih držav tega tveganja skoraj ni, ker darovalce krvi izberejo tako, da je verjetnost, da bi bili okuženi s HIV, zelo majhna in ker vso darovano kri testirajo na protitelesa proti HIV.

Tako je tudi v Sloveniji, kjer vso darovano kri testiramo na protitelesa proti HIV že od januarja 1986. Drugače pa je v nekaterih državah v razvoju, kjer je velik delež prebivalcev okužen s HIV, kjer nimajo dobro organiziranih nacionalnih mrež za preskrbo s krvjo, kjer ne izbirajo le dajalcev z nizkim tveganjem za okužbo s HIV in kjer ne uspejo testirati vse darovane krvi na protitelesa proti HIV. V takšnih državah je lahko tveganje, da bi se ob prejetju transfuzije krvi okužili s HIV, precejšnje. Podobno se v takih državah lahko okužimo tudi ob prejetju pripravkov iz krvi, pri presaditvi tkiv ali organov ali umetni osemenitvi s semensko tekočino okuženih darovalcev.

Če morate potovati v države, kjer verjetno ne morejo zagotavljati varne krvi in postopkov pri zdravstveni oskrbi:

• že pred potovanjem poizvejte, katere posamezne zdravstvene organizacije lahko zagotavljajo kakovostno zdravstveno oskrbo,
• preudarite, ali bi veljalo s seboj vzeti nekaj sterilnih igel in brizg.

Če bi bili poškodovani in bi pri tem izgubili velike količine krvi:

• se najprej pogajajte za nadomestke plazme (kristaloide),
• če je transfuzija krvi nujno potrebna, si poskusite zagotoviti kri, ki je bila testirana na protitelesa proti HIV in virusu hepatitisa B.